Šota je naravni material, in sicer je to delno kompostiran šotni mah. Šota se je razvila v tisočih letih, in sicer kot rezultat kompostiranja šotnega mahu v razmerah brez kisika (močvirje). Šota vpije vodo kot goba. Sama šota nima hranilne vrednosti za rastline, ima pa odlično lastnost, da zadržuje vodo in gnojila ter ju postopoma sprošča. Šota se razlikuje po načinu pridelave. Poznamo dva načina pridelovanja šote, in sicer:

  • MLETA ŠOTA Pridelujejo jo od maja do avgusta z metodo površinskega mletja (1-2 cm). Med sušenjem jo obračajo enkrat ali dvakrat. Šoto pobirajo s specialnimi pobiralci in jo skladiščijo v velikih kupih. V tovarni jo presejejo, zmeljejo in premešajo. Je v osnovi kisla pH 3.5-4.5. Kot material za substrate je nenadomestljiva.
    Granulacije: 0-5 mm (za setev), 0-10 mm (fina-brez morebitnih lesenih delcev), 0-20 mm (običajna-normalna), 0-40 mm (za proizvodnjo substratov, kontejnerji ...)

  • ŠOTA V KOCKAH PREMRZNJENA ŠOTA Pri tem procesu je šota rezana v kocke, ki jih potem zračno sušijo na zraku 12 mesecev. Velika prednost tega procesa je, da je struktura šote skoraj v celoti ohranjena. Šota po tej tehniki je na splošno groba, zelo vpojna za vodo in posebej primerna za zalivanje na mizah (potopno). Proizvajajo jo v granulacijah 10-20 mm, 20-40 mm, 10-40 mm. Vendar je dražja.
  •  
 
Prejšnja stran | 1 | Naslednja stran
Prejšnja stran | 1 | Naslednja stran
Nimate naročil.

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani