Šota je naravni material, in sicer je to delno kompostiran šotni mah. Šota se je razvila v tisočih letih, in sicer kot rezultat kompostiranja šotnega mahu in sicer v razmerah brez kisika  (močvirje). Šota kot material vpije vodo kot goba. Sama šota nima hranilne vrednosti za rastline, ima pa odlično lastnost, da zadržuje vodo in gnojila ter ju postopoma sprošča.

Šota se razlikuje po načinu pridelave. Poznamo dva načina pridelovanja šote in sicer: 1.mleta šota in 2.pridelava s šoto v kockah - premrznjena šota (block peat)
MLETA ŠOTA
Pridelujejo jo od maja do avgusta z metodo površinskega mletja (1-2 cm). Med sušenjem jo obračajo enkrat ali dvakrat. Šoto pobirajo s specialnimi pobiralci in jo skladiščijo v velikih kupih. V tovarni jo presejejo, zmeljejo in premešajo. Je v osnovi kisla pH 3.5-4.5. Kot material za substrate je nenadomestljiva.
Granulacije:
0-5 mm, (za setev),0-10 mm, (fina-brez morebitnih lesenih delcev),  0-20 mm, (običajna-normalna), 0-40mm, (za proizvodnjo substratov, kontejnerji,...)
ŠOTA V KOCKAH PREMRZNJENA ŠOTA
Pri tem procesu je šota rezana v kocke, ki jih potem zračno sušijo na zraku 12 mesecev.
Velika prednost tega procesa je, da je struktura šote skoraj v celoti ohranjena. Šota po tej tehniki je na splošno groba, zelo vpojna za vodo
in posebej primerna za zalivanje na mizah (potopno). Proizvajajo jo v granulacijah 10-20 mm, 20-40 mm, 10-40 mm. Vendar je dražja..